Le streljaj od outleta, ki ga radi obiskujejo Slovenci, se skriva arhitekturni biser

Le kratek skok od italijanskega outleta, kamor radi zahajajo Slovenci, se skriva utrjeno mesto, ki ga kupci prepogosto spregledajo. Gre za Palmanovo, arhitekturni biser pod zaščito Unesca. Do tja boste iz Ljubljane potrebovali dobro uro, s slovenske Obale pa boste na cilju v manj kot 30 minutah.

Tisti, ki so vendarle zavili v mestece, da bi raziskali njegove trge in ulice, pa se verjetno sprva niso zavedali, zakaj so Italijani tako ponosni na to idealno renesančno mesto. A Palmanova je dobesedno zvezda arhitekture, kar je najbolje vidno iz zraka.

Pogled iz ptičje perspektive razkriva skoraj neverjetno pravilen tloris mesta z devetimi kraki, ki jih povezujejo stranice obzidja v obliki zvezde. Takšna postavitev je bila namenjena lažji obrambi pred napadi. Okoli obzidja je izkopan jarek, znotraj mesta pa se vije pravilna mreža enako širokih ulic, ne glede na njihov položaj ali namembnost. Vsak kotiček mesta je imel svojo funkcijo in je bil skrbno premišljen, vključno z mogočnimi vhodi, piše punkufer.hr.

Labirint, ki vas lahko zmede

Specifična geometrijska zasnova Palmanove še danes povzroča preglavice obiskovalcem, ki se med ulicami hitro počutijo kot v labirintu. Ker je tloris mesta povsem drugačen od klasičnih urbanih središč, na katera smo navajeni, se turisti nemalokrat vrtijo v krogih, preden jim uspe najti pot ven.

Temelji mesta so bili položeni leta 1593 z namenom zaščite Benetk pred morebitnimi turškimi vpadi, hkrati pa je gradnja obeležila obletnico beneške zmage nad Osmanskim cesarstvom. Danes mesto uživa status italijanskega nacionalnega spomenika.

S tem projektom so želeli uresničiti renesančne sanje o idealnem mestu, podobno kot v toskanski Pienzi. Za samo vizijo je bil zaslužen grof Giulio Savorgnan, v arhitekturno realnost pa jo je prelil sloviti Vincenzo Scamozzi.

Palmanova je bila sprva zamišljena kot družbena utopija: mesto s popolno samooskrbo, kjer bi vladala enakopravnost in bi bila zemlja pravično razdeljena med prebivalce. Vendar pa ta idealizem v praksi ni zaživel, saj prostovoljcev za bivanje ni bilo. Oblasti so bile zato prisiljene v mesto naseliti pomiloščene zapornike, da mesto ne bi samevalo.